Rusko ministrstvo za znanost in visoko šolstvo je za študijsko leto 2026/2027 zvišalo minimalno število točk, ki jih morajo dijaki doseči na enotnem državnem izpitu (EGE) za vpis na visokošolske zavode. Kot je pojasnila članica odbora državne dume za izobraževanje Ana Skroznikova, se prag zvišuje pri šestih predmetih. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da doseganje tega spodnjega praga kandidatom ne zagotavlja mesta na univerzi, temveč predstavlja zgolj osnovni pogoj za oddajo prijave. Spremembe neposredno vplivajo na bodoče študente, ki načrtujejo vpis na ustanove pod okriljem pristojnega ministrstva. Povečanje zahtevnosti pogojev za vstop v visokošolski sistem sovpada s širšo izobraževalno reformo v državi. Vseeno ostaja končni uspeh pri vpisu odvisen od števila razpisanih mest in rezultatov ostalih prijavljenih kandidatov, kar pomeni, da bo konkurenca na ruskih univerzah v prihodnjih letih verjetno še večja.

Malezijska ministrica za izobraževanje Fadhlina Sidek je napovedala, da bo Ministrstvo za izobraževanje v šolskem letu 2026 prednostno obravnavalo uvedbo novega učnega načrta za predšolsko vzgojo in zagon novega načrta za razvoj izobraževanja. Cilj teh pobud je posodobitev izobraževalnega sistema in zagotavljanje celostnega razvoja otrok že v najzgodnejših letih. Novi predšolski kurikulum, ki se je začel izvajati z letošnjim šolskim letom, temelji na šestih ključnih učnih področjih. Po besedah ministrice so ta področja zasnovana tako, da podpirajo uravnotežen razvoj mladih ulerancev in postavljajo temelje za njihovo nadaljnje izobraževanje v okviru prihajajočega razvojnega načrta.

Ruska državna duma je napovedala povišanje minimalnega praga točk na enotnem državnem izpitu (EGE), ki bodo potrebne za vpis na visokošolske zavode v študijskem letu 2026/2027. Članica odbora dume za izobraževanje Ana Skroznikova je pojasnila, da se bodo pragovi zvišali pri šestih predmetih, kar bo zaostrilo pogoje za bodoče študente. Ukrep je namenjen izboljšanju kakovosti izbora kandidatov na ruskih univerzah. Spremembe bodo vplivale na širši krog maturantov, saj so povišani standardi del širše reforme ruskega izobraževalnega sistema. Čeprav podrobnosti o natančnem številu točk za vsak posamezen predmet še niso povsem določene za vse kategorije, je jasno, da bodo morali kandidati pokazati višjo raven znanja za pridobitev statusa študenta. Odločitev odraža prizadevanja ruskih oblasti za standardizacijo in dvig akademskih zahtev v državi.

Dunajski podžupan in mestni svetnik za izobraževanje Christoph Wiederkehr iz stranke NEOS je v okviru aktualnega reformnega partnerstva z zveznimi deželami in občinami predlagal uvedbo enotnih minimalnih standardov za vrtce na ravni celotne Avstrije. Po trenutni ureditvi so za določanje okvirnih pogojev, kot so velikost skupin, razmerje med številom otrok in vzgojitelji ter zahtevana izobrazba osebja, pristojne posamezne zvezne dežele. To v praksi pomeni, da se predpisi med devetimi deželami znatno razlikujejo. Wiederkehr se zavzema, da bi te standarde določili z zveznim zakonom, s čimer bi zagotovili enako kakovost predšolske vzgoje po vsej državi. Doslej so vsi poskusi uvedbe enotnih meril na nacionalni ravni spodleteli zaradi nasprotovanja nekaterih dežel ali pomanjkanja političnega soglasja. Predlog prihaja v času, ko se avstrijski izobraževalni sistem sooča s kadrovsko stisko in pritiski po izboljšanju delovnih pogojev v vzgoji in izobraževanju.

Protesti 'No Kings' so v ZDA potekali v 2700 mestih in krajih, organizatorji pa so pričakovali milijone udeležencev. Ustanovljen je bil tudi podcast 'Unnamed and Unbound: Black Voters Matter', ki se je začel po volitvah leta 2024, z namenom graditi skupnost in ovreči propagando Trumpove administracije.

V Rusiji je z začetkom leta 2026 stopil v veljavo nov zakon, ki devetošolcem po neuspešno opravljenem državnem preverjanju znanja (GIA) omogoča brezplačno pridobivanje poklicne izobrazbe. Reforma je bila sprejeta že leta 2025 z namenom, da se mladim, ki ne dosežejo zahtevanega standarda na zaključnih izpitih, omogoči vstop na trg dela prek učenja za deficitarne poklice. Učenci bodo lahko v okviru novega sistema sočasno obiskovali praktično izobraževanje in se pripravljali na ponovno opravljanje izpitov. Ukrep je namenjen zmanjševanju števila mladih brez poklicne kvalifikacije in reševanju vprašanja neuspešnosti v izobraževalnem sistemu. S tem država zagotavlja socialno varnost tistim, ki bi sicer ostali zunaj formalnega sistema izobraževanja ali trga dela.

Tajvansko ministrstvo za izobraževanje je uradno napovedalo znatno povišanje plač in dodatkov za približno 300.000 učiteljev v osnovnem in srednjem izobraževanju. Glavni ukrep vključuje povišanje mesečnega dodatka za mentorstvo s 3000 na 4000 tajvanskih dolarjev, hkrati pa so se urne postavke za dodatno poučevanje povečale za 20 odstotkov. Te spremembe so stopile v veljavo retroaktivno s 1. septembrom 2024. Minister za izobraževanje Cheng Ying-yao je poudaril, da so ti koraki nujni za reševanje pomanjkanja pedagoškega kadra in izboljšanje delovnih pogojev. Izobraževalni sindikati in združenja učiteljev so odločitev pozdravili, saj gre za največje povišanje urnih postavk v zgodovini države, vendar so hkrati opozorili, da so bili ti popravki dolgo pričakovani. Dodatek za mentorstvo v osnovnih in srednjih šolah se namreč ni spremenil že 13 let. Predstavniki sindikatov so pozvali k vzpostavitvi zakonskega okvira, ki bi omogočil avtomatično usklajevanje plač z inflacijo in življenjskimi stroški, da bi preprečili ponovno stagnacijo dohodkov v prihodnje. Poleg finančnih spodbud ministrstvo načrtuje tudi zmanjšanje administrativnih obremenitev za zaposlene v šolstvu.

V Tbilisiju so študenti napovedali protest pred poslopjem Ministrstva za izobraževanje zaradi izobraževalnih reform, ki jih je predstavil premier Irakli Kobakhidze. Medtem so v Landi Kotalu študenti protestirali proti zamudi pri uvedbi programov Bachelor of Science (BS) in Associate Degree (AD) na tamkajšnji visoki šoli, zahtevajoč takojšnje urnike vpisov.

Vlada indijske zvezne države Radžastan je sprejela odločitev o uvedbi obveznega vsakodnevnega branja časopisov v vseh državnih šolah. S tem ukrepom želijo oblasti pri učencih spodbuditi bralne navade, izboljšati njihov besedni zaklad in okrepiti splošno razgledanost o aktualnih dogodkih. Odločitev sledi podobnemu zgledu iz zvezne države Utar Pradeš, kjer so tovrstno prakso že uvedli v izobraževalni sistem. Nova politika bo vključevala določen časovni okvir v šolskem urniku, namenjen pregledu tiska, s čimer bodo dijaki in osnovnošolci dobili dostop do informacij, ki presegajo standardne učne načrte. Pristojne izobraževalne institucije verjamejo, da bo neposreden stik s tiskovnimi mediji kritično prispeval k razvoju analitičnega mišljenja pri mladih generacijah, hkrati pa šolam omogočil aktivnejšo vlogo pri obveščanju učencev o dogajanju v svetu in domovini.

Črna gora je uradno postala del globalne pobude Giga, katere cilj je povezati vse šole po svetu z internetom. Črnogorsko ministrstvo za izobraževanje, znanost in inovacije je sporočilo, da se država s tem korakom vključuje v eno najpomembnejših mednarodnih pobud na področju izobraževanja in digitalnega razvoja. Cilj projekta, ki združuje države, mednarodne organizacije in tehnološke partnerje, je zmanjšanje digitalnega razkoraka ter zagotavljanje enakih izobraževalnih možnosti za vse otroke. Izvajanje projekta se je v Črni gori že začelo z mapiranjem šol na globalnem interaktivnem zemljevidu pobude Giga, v nekaterih izobraževalnih ustanovah pa že merijo kakovost internetne povezave. Ti podatki bodo omogočili natančen pregled stanja šolske infrastrukture, kar bo služilo kot podlaga za nadaljnja vlaganja in izboljšave v izobraževalnem sistemu. Zanesljiva internetna povezava bo učencem in učiteljem omogočila dostop do digitalnih vsebin, učnih platform in sodobnih metod poučevanja. Ministrstvo je poudarilo, da vključitev v pobudo Giga potrjuje zavezanost Črne gore digitalni transformaciji izobraževanja. S tem želijo zagotoviti enake pogoje za vsakega otroka, ne glede na njihovo lokacijo ali socialno-ekonomski položaj. Dostop do podatkov v realnem času bo odločevalcem omogočil pregledno in učinkovito načrtovanje prihodnjih investicij v sektor šolstva.

Tajvansko ministrstvo za izobraževanje je objavilo nove razpisne pogoje za vpis v specializirane srednješolske programe za umetniško nadarjene dijake za šolsko leto 2026. Razpis obsega štiri glavne kategorije: glasbo, likovno umetnost, ples in dramsko igro. Ključna novost v razpisu je poudarek na prenovljenih preizkusih umetniških veščin, ki so se začeli postopoma uvajati že v preteklem šolskem letu. Ti testi so zasnovani tako, da namesto zgolj tehničnega znanja preverjajo sposobnost kritičnega razmišljanja, ustvarjalne sinteze in improvizacije kandidatov. Dijaki pri prijavi na te programe niso omejeni na svoje stalno bivališče ali šolsko okrožje, kar jim omogoča prijavo v katerokoli regijo v državi. Vendar pa so oblasti opozorile, da bodo preizkusi znanja po vsej državi potekali sočasno, zato se lahko posamezen kandidat prijavi na izpit le v enem izbranem okrožju. S tem ukrepom želijo zagotoviti pravičnejšo porazdelitev talentov in spodbuditi dijake k premišljeni izbiri izobraževalne ustanove, ki najbolje ustreza njihovemu umetniškemu profilu.

V Quezon Cityju na Filipinih bo policija vložila kazenske ovadbe proti članom progresivnih organizacij, ki so protestirali pred parlamentom, pri čemer je bilo poškodovanih več policistov. Medtem je v Londonu policija aretirala skoraj 900 ljudi na protestu proti prepovedi skupine Palestine Action, ki jo je vlada označila za teroristično organizacijo. Skupno je bilo aretiranih že skoraj 1600 ljudi.

V Nairobiju v Keniji so policisti posredovali, ko so srednješolci ponoči protestirali zaradi, kot so dejali, razširjenih praks, ki jih niso odobravali. V Novem Sadu v Srbiji pa je policija uporabila silo, vključno s solzivcem in šok bombami, da bi razgnala študentske protestnike, ki so zahtevali reforme na univerzi.